Začetki gasilstva na Šmartnem segajo v leto 1923. V stari šoli se je 15. junija zbrala ugledna druščina z namenom, da v kraju ustanovi gasilsko društvo. Prvi občni zbor je bil sklican na pobudo lesnega trgovca Leopolda Vorša. Imenovan je bil upravni odbor, ki so ga sestavljali:
- Leopold Vorša (predsednik),
- Maks Furman (poveljnik),
- Franc Kvas (podpoveljnik),
- Ivan Rems (tajnik),
- Ivan Koren (blagajnik) in
- Jurij Podvršnik (gospodar).
Na tem zboru je bil sprejet sklep, da se za potrebe društva v kraju zgradi gasilski dom. Z gradnjo so pričeli že naslednje leto. Zgrajen je bil prvi gasilski dom, ki je bil lesen. Parcelo je daroval Martin Pečovnik starejši, les pa okoliški posestniki.
Leta 1929 je društvo nabavilo svojo prvo ročno brizgalno. Za njen pogon je bilo potrebnih kar 6 do 8 članov. S prihodom nove opreme se je pokazalo, da lesena koliba ne bo več zadoščala novim potrebam. Zato so člani društva ponovno začeli razmišljati o gradnji večjega, zidanega gasilskega doma. Znova je parcelo daroval domačin, član društva, Ivan Pečovnik starejši.
Zaradi zahtevnosti se je gradnja doma razpotegnila skozi vso desetletje. Otvoritev novega gasilskega doma je bila v letu 1939, čeprav dela še niso bila v celoti dokončana. Gradnjo doma je dokončal prizadevni Franc Kukovič, ki je bil predsednik društva do leta 1941.
Med drugo svetovno vojno je bilo društveno delo onemogočeno. Zanimivo je, da člani društva v tem obdobju niso smeli na požarišča. Nemci so se bali, da se bodo gasilcem pridružili še partizani in jih napadli. Po letu 1943 je bilo delo docela onemogočeno. Več članov je bilo zaprtih zaradi podpore partizanom, gasilski dom pa spremenjen v vojaško skladišče.
Po vojni so se člani gasilskega društva ponovno zbrali. Obnovili so med vojno poškodovani dom in uredili ter nabavili najnujnejše gasilsko orodje in opremo. Dobavljena je bila nova motorna brizgalna Savica.
Z letom 1970 se je za šmarške gasilce začelo novo obdobje. V tem letu so nameravali dozidati in adaptirati svoj drugi gasilski dom. Med pretehtavanjem nameravane naloge jim je komisija, sestavljena iz predstavnikov skupščine občine Slovenska Bistrica in predstavnikov Gasilske zveze Slovenije, odsvetovala adaptacijo starega gasilskega doma. Predlagala je prodajo obstoječega doma in izgradnjo novega – že tretjega gasilskega doma. Člani društva so sprejeli predlog in začeli z aktivnostmi za izgradnjo doma. V pičlih dveh letih so postavili nov dom.
Leto 1972 je bilo za gasilce izredno delovno in uspešno. Hkrati z odpiranjem novega doma so krstili tudi gasilski kombi in novo brizgalno »Rosenbauer«, eno desetino pa opremili s celotno osebno gasilsko opremo.
V 70. letih pa so v našem društvu pričele delovati tudi prve tekmovalne enote in dosegale odlične rezultate. Prva ženska tekmovalna desetina je bila ustanovljena leta 1972. Dekleta so leta 1978 v Ravnah na Koroškem postale republiške prvakinje. Uspešne pa so bile tudi pionirske ekipe, ki so prav tako dosegale izjemne rezultate. V Mariboru so leta 1975 pionirji osvojili naslov regijskih prvakov.
Velik problem šmarških gasilcev pa je bilo pomanjkanje stoječe vode. To pomeni, da je bila velikokrat tudi brizgalna brez moči. Prav zaradi tega so gasilci dolgo let sanjali o pridobitvi avtocisterne in to takšnega avtomobila, ki bi zmogel doseči tudi najbolj nedostopne terene. Vedeti je treba, da so nekatere kmetije na izpostavljenih, strmih in nedostopnih krajih. Rešitev je bila v terenskem vozilu – cisterni. Člani društva so se znova podali na pot za zbiranje sredstev. Kar pet let je trajalo (od 1975 do 1980), da so med ljudmi in v delovnih akcijah nabrali dovolj sredstev za nakup želene avtocisterne. Omeniti velja, da so šmarški gasilci leta 1980 kupili avtocisterno, ki je bila v tistem času edina takšna v takrat še skupni občini Slovenska Bistrica.
Sredi osemdesetih let pa je društvo pridobilo še en avtomobil. To je bil gasilski kombi TAM 75 A za prevoz moštva ter nato leta 1998 nov gasilski avtomobil kombi Mercedes Vito.
Tekmovalni uspehi naših enot pa so se v devetdesetih letih še izboljšali. Prvič v zgodovini društva se je leta 1997 našim tekmovalnim ekipam uspelo uvrstiti na gasilsko olimpijado. V Herning, na Danskem sta takrat odpotovali dve naši enoti, člani A in člani B. Oboji so osvojili odlično 5. mesto. Naše tekmovalne enote pa se tam niso zaustavile. Od leta 1997 so namreč redne udeleženke gasilskih olimpijad. Več o tekmovalnih uspehih naših ekip na olimpijadah si lahko preberete v razdelku Tekmovanja. Prav tako so tudi naše pionirke in pionirji v letih od 1990 do 2000 osvajali najvišja mesta na društvenih, občinskih in državnih tekmovanjih. Leta 2000 so pionirke postale državne prvakinje.
Danes gasilsko društvo uporablja gasilsko vozilo GVC 16/25 (avtocisterno). Z zbiranjem sredstev smo člani pričeli leta 2002. S pomočjo krajanov, donatorjev, občine in gasilske zveze smo uspeli zbrati finančna sredstva in tako leta 2003 nabavili cisterno, jo opremili ter predali svojemu namenu.
V zadnjih dveh desetletjih je bil tudi gasilski dom deležen temeljite obnove in prenove. Tako smo leta 2000 pričeli s prekrivanjem strehe. Leta 2003 smo nadaljevali z deli na fasadi doma. Naslednje leto pa smo se lotili garaž. V istem letu smo pridobili novo kuhinjo, izvedli menjavo samo-dvižnih vrat ter namestili vhodno rampo.
Leta 2005 se je asfaltiral prostor pred vhodom v dom in garažo, v naslednjem letu pa se je dokončala ograja. Prav tako smo v tem letu izdelali kapelico ter vanjo po slovesni maši in blagoslovitvi postavili kip Sv. Florjana, patrona proti požarom in poplavam in zavetnika gasilcev. Leta 2007 smo člani društva postavili vrtno lopo za hrambo miz in klopi ter uredili okolico doma.
Leta 2008 je bilo veliko dela namenjenega urejanju poligona. Poligon predstavlja članom društva, predvsem pa tekmovalnim ekipam, prostor, kjer lahko trenirajo in se družijo. Leta 2009 smo se ponovno lotili prenove doma. Takrat so se menjala vsa okna in vrata, renovirale so se sanitarije, dela pa so se končala v naslednjem letu. Leta 2010 smo ponovno pričeli z obnovo zunanjosti doma. Dom smo odeli v nove barve, vendar ne v celoti.
Leta 2011 smo, kot prvo društvo v občini Slovenska Bistrica, pridobili defibrilator. Prav tako smo uredili prizidek za kuhinjo in preuredili sejno sobo. Dela so člani društva zaključili do občnega zbora leta 2012.
